Kako zvočniki proizvajajo zvoke pri različnih glasnostih in frekvencah
Ko stožec bolj vibrira, proizvaja zvočnik glasen zvok, ko se premika manj, zvočnik proizvaja mehak zvok. Zakaj? Pomislite na bobne. Močnejši udarec po glavi povzroči, da glava vibrira na večji razdalji in povzroči glasnejši zvok. Podobno bo pošiljanje večjega električnega impulza na zvočnik premaknilo stožec dlje in ustvarilo glasnejši hrup. Manjše zvoke povzročajo manjši električni impulzi.
Do istega zaključka lahko pridemo, če razmišljamo o energiji. Fizikalni zakoni nam pravijo, da energije ne moremo ustvariti iz nič. Torej, če želimo proizvajati glasne zvoke (zvoke, ki nosijo veliko energije), moramo najprej ustvariti vibracije z veliko energije (z drugimi besedami, udariti ob nekaj trdega).
Nekateri bobni imajo pedale, zaradi katerih je koža bolj napeta ali ohlapna. Če je koža napeta, bo vibrirala hitreje in proizvedla višji zvok, ko boste udarili po bobnu; če je koža ohlapna, se bo zgodilo nasprotno in dobili boste nižjo noto. Nekaj podobnega se zgodi z zvočniki. Večji zvočniki z velikimi stožci (imenovani nizkotonci) se premikajo počasneje kot manjši zvočniki z manjšimi stožci (imenovani visokotonci), zato so boljši pri ustvarjanju nižjih frekvenc. Vsak zvočnik lahko proizvede vrsto različnih zvočnih frekvenc s hitrim premikanjem naprej in nazaj (za visoke tone) ali počasi (za nizke tone). Tipičen domači zvočnik v leseni škatli bo vseboval velik nizkotonec in majhen visokotonec, tako da lahko proizvaja celoten razpon frekvenc. Uporablja vezje, imenovano crossover, za razdelitev dohodnega električnega signala na nizkofrekvenčni del, ki se pošlje v nizkotonec, in visokofrekvenčni del, ki se pošlje v visokotonec.
Zvočniki, ki morajo proizvajati visokofrekvenčni zvok (ali ultrazvok, ki daleč presega obseg človeškega sluha), včasih uporabljajo piezoelektrične pretvornike, ki temeljijo na vibrirajočih kristalih, namesto tradicionalne nastavitve magnetne tuljave. Splošno znani kot kristalni zvočniki ali preprosto "brenčali", se uporabljajo tudi za oddajanje hrumečih zvokov v napravah, kot so telefonski zvonci in dimni alarmi, kjer je učinkovitost alarma veliko pomembnejša od njegove kakovosti.
